Učenje na sploh je zelo individualna stvar in prepričan sem, da med nami obstajajo velike razlike glede sposobnosti pomnjenja in povezovanja pridobljenega znanja. Vsak, ki se odloči za pristop na PDI bi moral po mojem mnenju sam pripraviti individualni načrt učenja, pri tem pa upoštevati priporočila kolegov, ki so že uspešno opravili PDI (lahko jim pokažeš tudi spodnji seznam in vprašaš za njihovo mnenje). Individualni načrt bi moral zajemati seznam gradiva, predvideno časovnico učenja in datum pristopa na izpit. Po mojem mnenju je bistveno, da še pred učenjem določiš datum pristopa na PDI, saj boš s tem ustvarili pritisk in z učenjem ne boš odlašal. Če si vsaj malo podoben meni, pa se tako in tako največ naučiš ravno v zadnjih dveh tednih pred izpitom 🙂 (V tem prispevku sem zbral splošne napotke za optimalno strategijo učenja – najsi bo to PDI ali nekaj tretjega. Morda ti koristi.)
Ko enkrat začneš z učenjem, od načrta ne bi smel odstopati brez utemeljenih razlogov. Zato svetujem, da se v času učenja z drugimi kandidati ne posvetuješ o količini predelanega gradiva, saj je to najhitrejša pot, da po nepotrebnem postaneš anksiozen in začneš spreminjati načrt učenja ter celo odlašati z datumom pristopa na PDI.
Ena bistvenih stvari pri učenju za PDI je selekcija gradiva, ki pride v poštev. Izbrati si moraš zgolj gradivo, ki je relevantno za izpit, hkrati pa ravno pravšnjo količino; takšno, ki si jo lahko zapomniš in ki še zadošča za uspešen nastop na izpitu. Dobra možnost je učenje po gradivu iz Paketa UČENJAK, katerega dopolniš s študijem predpisanih zakonov s področja kazenskega in civilnega prava in 11 spodaj naštetih “temeljnih” zakonov. V nadaljevanju sicer opisujem pristop s še manjšo (minimalno) količino gradiva, ki pa ne ustreza vsakemu, saj pri nekaterih pred izpitom sproža občutek nelagodja zaradi velikega razkoraka med predpisano in dejansko preštudirano literaturo.
Če boš po prebranem prispevku mnenja, da je seznam gradiva preveč oskubljen, potem ti odsvetujem, da se učiš samo po tem gradivu. Anksioznost ti bo vzela potrebno koncentracijo v času učenja ter v času pred in med pisnim in ustnim delom izpita. Dodana vrednost tega prispevka bo zate v tem, da boš vedel kam usmeriti večino naporov in da boš pred izpitom miren zaradi zavedanja, da si predelal več gradiva, kot je minimalno potrebno. Če pa rad optimiziraš oziroma zaradi časovne stiske nimaš druge opcije, pa ti bo prišel spodnji seznam gradiva zelo prav. Če nimaš problema z “živci” sem prepričan, da imaš v primeru učenja zgolj po tem gradivu enako možnost za uspeh kot kolegi, ki bodo predelali bistveno večjo količino gradiva in si bodo za učenje vzeli več časa.
Na izpitu ni pomembno, koliko gradiva si predelal, ampak koliko ti je ostalo v glavi.
Ne glede na količino gradiva, ki ga boš predelal, boš imel občutek, da ne znaš »vsega«. Občutek ne vara. Vendar se moraš zavedati, da za uspeh ni treba znati vsega, ampak “le” dovolj.
PISNI DEL
Za sam pisni del ti ni treba preštudirati veliko gradiva, prav tako ni treba, da bi bilo znanje poglobljeno. Bistveno bolj od znanja materialnega prava je pomembno, da osvojiš strukturo in formalnosti pisanja sodb. Vendar pa svetujem, da spodnje gradivo (iz obeh stolpcev) poglobljeno preštudiraš že v času pred pisnim delom. Čeprav v desnem stolpcu navedeno ne bo prišlo v poštev pri pisnem delu, pa bo zagotovo prišlo v poštev na ustnem delu, ne glede na izpraševalca. Po pisnem delu te namreč že v približno enem mesecu čaka ustni del. Če boš spodnjo literaturo že poglobljeno preštudirali, boš osnovne koncepte z vseh področij že obvladal in boš čas med pisnim in ustnim delom lahko posvetil ponavljanju odgovorov na pretekla vprašanja tvojih izpraševalcev in študiju zakonov, na katerih dajejo tvoji izpraševalci poudarek.
Relevantno na pisni del
Relevantno za ustni del
Obligacijski zakonik (Splošni del)
Zakon o delovnih razmerjih
Stvarnopravni zakonik
Zakon o delovnih in socialnih sodiščih
Zakon o dedovanju
Zakon o gospodarskih družbah
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih/ Družinski zakonik
Zakon o izvršbi in zavarovanju
Knjiga Dedno pravo*
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju
Zakon o pravdnem postopku
Kazenski zakonik
Zakon o kazenskem postopku
Knjiga Kazensko pravo*
*V času pred pisnim delom sem prebral učbenike Kazensko pravo (Bavcon et al., 2017), Obligacijsko pravo (Plavšak et al., 2009), Stvarno pravo (Juhart et al., 2007), Dedno pravo (Zupančič in Žnidaršič Skubic, 2009) in Družinsko pravo (Novak, 2017). Če bi se učil še enkrat, bi z vidika koristnosti zame prebral le knjigi Kazensko pravo in Dedno pravo. Pri tvoji odločitvi glede branja dodatnega gradiva upoštevaj specifično znanje, ki si ga pridobil v času opravljanja prakse. Sam se opravljal prakso v odvetniški pisarni, ki se je ukvarjala izključno z gospodarskim pravom, zato so mi koristile knjige z drugih področij (predvsem kazensko in dedno pravo). Gradivo torej prilagodi glede na svoje specifično (ne)znanje. Priporočam pa, da gre za eno izmed naštetih knjig.
Sam sem za študij omenjenega gradiva porabil 4 mesece. Učil sem se 4 ure na dan, od ponedeljka do petka (vikendi načeloma prosti). Morda se sliši malo, a poudarjam, da vsaka zapisana ura predstavlja čas skoncentriranega (neto) učenja, brez pogovorov s kolegi, sprehodov do hladilnika, pregledovanja Facebooka/ Instagrama ipd.
Študij dodatnega gradiva (zakoni, članki, sodna praksa, komentarji, sodnikov informator ipd.) po mojem mnenju ni nujno potreben, saj se na ustni del z rešenimi izpitnimi vprašanji brez težav pripraviš po pisnem delu. Po mojem mnenju študij dodatnega gradiva tudi ni smiseln zaradi težav z memoriziranjem. Že pri študiju naštetega gradiva boš imeli polno glavo, če boš gradivo študirali podrobno. Če boš poleg tega študiral še ostalo gradivo, pa sam oceni, ali si ga boš sposoben zapomniti. Sam sem ocenil, da tega nisem sposoben in ostalega gradiva nisem študiral. Če bi študiral še ostalo gradivo, bi sicer imel lažen občutek varnosti, da sem predelal več gradiva. Vendar pa bi bil študij zakonov, člankov in sodb le »pavšalen«. To pomeni, da se prav posebej ne bi osredotočil na noben del ostalih predpisanih zakonov, zato v glavi ne bi ohranil prav veliko snovi, relevantne za ustni del. Morda konceptualno zasnovo zakona in področje, ki ga zakon ureja. Kot boš videl pri učenju na ustni del izpita, so vprašanja izpraševalcev zelo specifična in bistveno preveč podrobna, da bi nanje znal odgovoriti že s pavšalnim študijem zakonov. Poleg tega pa se izpraševalci načeloma osredotočajo na ožji del področja, ki ga sprašujejo, kar je razvidno iz njihovih preteklih vprašanj, zato podroben študij vseh zakonov tudi ni smiseln.
Da povzamem, če si pripravljeni “tvegati”, se lahko dobro naučiš le zgornjih 11 zakonov, saj te izpraševalci po vsej verjetnosti drugih zakonov niti ne bodo spraševali oz. bo zadoščalo znanje na podlagi odgovorov na njihova pretekla vprašanja. Če pa si večji “ziheraš” in bi vseeno rad predelal večino predpisanega gradiva, potem so povzetki zakonov s področja ustavnega, delovnega in gospodarskega prava v sklopu Paketa UČENJAK super pripomoček, ki skrajša količino, ki je potrebna, da se seznaniš z bistvom predpisanih zakonov.
Kaj pa tečaj pisanja sodb?
Ali se boš udeležil tečaja pisanja sodbe je odvisno predvsem od tega, kako si izpolnil pogoje za pristop k PDI. Če si jih izpolnil s sodniškim pripravništvom, tečaja najbrž ne potrebuješ. Po drugi strani pa kandidatom, ki ste pogoje izpolnili z delom pri odvetniku, notarju ali v gospodarski družbi priporočam, da se takšnega tečaja udeležite.
Sam sem pogoje za pristop k PDI opravil z delom v odvetniški pisarni. Sprva sem zaradi cene (v mojem času ca. 1.000 EUR) omahoval, naposled pa sem se tečaja le udeležil. (Naj res prišparam 1.000 EUR ob tem pa tvegam, da izpit padem ter ob tem podaljšam čas brez dohodkov? Vsekakor dražje od 1.000 EUR.) Udeležil sem se »PDI seminarja« in rečem lahko, da je bil tečaj zame, ki nisem opravljal sodniškega pripravništva, zelo koristen za uspeh na pisnem delu izpita. (Več kolegov mi je sporočilo, da se je udeležilo seminarja za pisanje sodb, ki ga organizira Odvetniška zbornica Slovenije. Cena je baje še enkrat nižja, njihove izkušnje pa prav tako pozitivne.) Ne bom trdil, da pisnega dela izpita ne bi mogel opraviti brez tečaja pisanja sodb. Poznam namreč kar nekaj kolegov, ki so vsi pripravništvo opravili pri odvetniku in opravili pisni del izpita brez težav, čeprav se tečaja pisanja sodbe niso udeležili. Ne glede na to, pa so se prav vsi učili po skripti, ki jo predavatelja posredujeta udeležencem tečaja. Sem mnenja, da je pisni del brez težav mogoče opraviti brez tečaja, če je primer na pisnem delu izpita relativno enostaven oziroma popravljalci niso strogi. Če pa je primer zahteven oziroma popravljalci ocenjujejo strogo, potem mislim, da boš imel s tečajem bistveno boljše možnosti, da pisni del uspešno opraviš.
Če se boš udeležil tečaja pisanja sodbe, oziroma si pripravništvo opravili na sodišču, boš načeloma že zelo dobro seznanjen s pisanjem sodb. Kljub temu pa ti na pisnem delu izpita lahko zelo koristi zbirka sodb prvo-stopenjskih sodišč. Bodisi, da se že na pisni del pripraviš tako, da prebiraš sodbe z različnimi izreki, bodisi tako, da zbirko prineseš s seboj na pisni del izpita. V slednjem primeru boš lahko iz katere izmed sodb v zbirki preveril formalno pravilnost tvojega izreka, bodisi boš uporabil (prepisal) kakšen del obrazložitve, ki pokriva tvoj primer.
USTNI DEL
Približno 2 tedna pred pisnim delom izpita boš po pošti prejel odločbo z imeni 5 izpraševalcev, ki bodo tvoje znanje preverjali približno 3-5 tednov po pisnem delu izpita. Jaz se v dveh tednih do pisnega dela ne bi obremenjeval z izpraševalci, ampak bi se pripravljal izključno na pisni del (pisanje sodbe).
Po pisnem delu boš najbrž izčrpan in brez slabe vesti si lahko vzameš kak prost dan. Sam sem si vzel dva prosta dneva, pa čeprav sem imel ustni del izpita že v roku 3 tednov.
Kot rečeno, imaš v času od pisnega do ustnega dela izpita na voljo približno 1 mesec (3-5 tednov) časa. V tem obdobju se uči toliko, kolikor ti dopušča koncentracija. Če se lahko skoncentriraš »zgolj« za 6 ur dnevno, potem nima smisla, da se poskušaš učiti 12 ur dnevno, pa čeprav to nekaterim uspeva. Po vsej verjetnosti boš s »forsiranjem« povečeval le čas za knjigami, ne pa efektivnega učenja. Sam sem imel ustni del izpita točno 3 tedne po pisnem delu. V tem kratkem obdobju sem se uspel učiti med 6 in 8 ur dnevno, vključno z vikendi.
Kot najbolj zanesljiva metoda za uspešen nastop na pisnem delu se je izkazalo učenje po preteklih vprašanjih dodeljenih izpraševalcev. Ker je literature preveč, da bi naštudirali vso, ti pretekla vprašanja pomagajo, da svoje napore usmeriš v študij tistih zakonov, za katere obstaja največja verjetnost, da te bodo izpraševalci spraševali. Obenem pa tudi vidiš, kako podrobno moraš te zakone predelati oz. vsaj kako podrobno se moraš naučiti odgovore na določena vprašanja. Izpostavil bi tudi, da se vprašanja izpraševalcev z istega področja pogosto precej razlikujejo. Pri gospodarskem pravu na primer nekateri izpraševalci dajejo poudarek na meničnem pravu, drugi na insolvenčnem, tretji na korporacijskem.
123pdi gradivo imamo načeloma pripravljenega za vsakega konkretnega izpraševalca (število teh v vsakem času variira med 170 in 200) ter ga redno ažuriramo. Ker pa na PDI-ju vsake toliko časa začnejo spraševati novi izpraševalci, se lahko zgodi, da za določenega izpraševalca kratek čas gradiva še nimamo pirpravljenega. V tem primeru ti pošljemo relevantno zbirko najpogostejših vprašanj (kazenska, civilna, gospodarska, delovna in ustavna). Po izkušnjah dosedanjih kandidatov, so se z njihovo pomočjo lahko zelo dobro pripravili na izpit. Zbirko najpogostejših vprašanj za vsako področje smo pripravili tako, da smo pregledali 15 gradiv z vsakega področja ter zbrali najpogostejša vprašanja in nanje odgovorili.
V gradivu smo sicer zbrali in odgovorili na vsa vprašanja s starega PDI foruma (ki večino časa ni več dostopen). Dodatno pa smo v gradivo vključili in odgovorili tudi na vsa vprašanja, ki so nam jih po izpitu zaupali kandidati (in ki niso bila objavljena na starem PDI forumu). Po nakupu gradiva zgolj na novem PDI forumu preveriš, ali je morda kakšen kandidat po tem, ko smo gradivo nazadnje ažurirali, objavil kakšno dodatno mnenje ali vprašanje zadevnega izpraševalca. Ker ti ni treba izgubljati časa z iskanjem in urejanjem vprašanj ter odgovarjanjem nanje, lahko ta čas posvetiš študiju relevantnih zakonov in učenju odgovorov ter si s tem izboljšaš možnost uspešnega nastopa na izpitu.
Nekajkrat so nas kandidati že povprašali, ali je 123pdi gradivo zakonito? Naj te pomirimo, 123pdi gradivo je na povsem zakonit način pridobljeno in pripravljeno gradivo. Po naših ocenah ga pri pripravi na PDI kupi in uporablja preko 80% kandidatov.
[PS: V Paketu ZASLIŠANJE za ceno treh dobiš pet gradiv. Na ta paket opozarjamo zato, ker ga je nekaj kandidatov že spregledalo in se odločilo za ločen nakup gradiva za štiri ali pet izpraševalcev. Pozanimaj se tudi, ali ti nakup 123pdi gradiva lahko financira delodajalec. Nekatere odvetniške pisarne kandidatom redno krirejo strošek 123pdi gradiva.]
V primeru, da ti v zadnjih dneh pred izpitom zamenjajo člane izpitne komisije ne paničari, saj se to zgodi velikemu številu kandidatov; kandidatom pogosto zamenjajo enega, drugim dva člana komisije. Imeli smo tudi že nekaj primerov, ko so kandidau zamenjali vseh 5 izpraševalcev, pa je izpit s pomočjo 123pdi gradiva vseeno uspešno opravil 🙂 Z nakupom 123pdi gradiva si zagotoviš, da ti v primeru zamenjav članov izpitne komisije brezplačno posredujemo gradivo za nadomestnega izpraševalca.
Minimalna literatura za pravniški državni izpit (PDI)
Učenje na sploh je zelo individualna stvar in prepričan sem, da med nami obstajajo velike razlike glede sposobnosti pomnjenja in povezovanja pridobljenega znanja. Vsak, ki se odloči za pristop na PDI bi moral po mojem mnenju sam pripraviti individualni načrt učenja, pri tem pa upoštevati priporočila kolegov, ki so že uspešno opravili PDI (lahko jim pokažeš tudi spodnji seznam in vprašaš za njihovo mnenje). Individualni načrt bi moral zajemati seznam gradiva, predvideno časovnico učenja in datum pristopa na izpit. Po mojem mnenju je bistveno, da še pred učenjem določiš datum pristopa na PDI, saj boš s tem ustvarili pritisk in z učenjem ne boš odlašal. Če si vsaj malo podoben meni, pa se tako in tako največ naučiš ravno v zadnjih dveh tednih pred izpitom 🙂 (V tem prispevku sem zbral splošne napotke za optimalno strategijo učenja – najsi bo to PDI ali nekaj tretjega. Morda ti koristi.)
Ko enkrat začneš z učenjem, od načrta ne bi smel odstopati brez utemeljenih razlogov. Zato svetujem, da se v času učenja z drugimi kandidati ne posvetuješ o količini predelanega gradiva, saj je to najhitrejša pot, da po nepotrebnem postaneš anksiozen in začneš spreminjati načrt učenja ter celo odlašati z datumom pristopa na PDI.
Ena bistvenih stvari pri učenju za PDI je selekcija gradiva, ki pride v poštev. Izbrati si moraš zgolj gradivo, ki je relevantno za izpit, hkrati pa ravno pravšnjo količino; takšno, ki si jo lahko zapomniš in ki še zadošča za uspešen nastop na izpitu. Dobra možnost je učenje po gradivu iz Paketa UČENJAK, katerega dopolniš s študijem predpisanih zakonov s področja kazenskega in civilnega prava in 11 spodaj naštetih “temeljnih” zakonov. V nadaljevanju sicer opisujem pristop s še manjšo (minimalno) količino gradiva, ki pa ne ustreza vsakemu, saj pri nekaterih pred izpitom sproža občutek nelagodja zaradi velikega razkoraka med predpisano in dejansko preštudirano literaturo.
Če boš po prebranem prispevku mnenja, da je seznam gradiva preveč oskubljen, potem ti odsvetujem, da se učiš samo po tem gradivu. Anksioznost ti bo vzela potrebno koncentracijo v času učenja ter v času pred in med pisnim in ustnim delom izpita. Dodana vrednost tega prispevka bo zate v tem, da boš vedel kam usmeriti večino naporov in da boš pred izpitom miren zaradi zavedanja, da si predelal več gradiva, kot je minimalno potrebno. Če pa rad optimiziraš oziroma zaradi časovne stiske nimaš druge opcije, pa ti bo prišel spodnji seznam gradiva zelo prav. Če nimaš problema z “živci” sem prepričan, da imaš v primeru učenja zgolj po tem gradivu enako možnost za uspeh kot kolegi, ki bodo predelali bistveno večjo količino gradiva in si bodo za učenje vzeli več časa.
Ne glede na količino gradiva, ki ga boš predelal, boš imel občutek, da ne znaš »vsega«. Občutek ne vara. Vendar se moraš zavedati, da za uspeh ni treba znati vsega, ampak “le” dovolj.
PISNI DEL
Za sam pisni del ti ni treba preštudirati veliko gradiva, prav tako ni treba, da bi bilo znanje poglobljeno. Bistveno bolj od znanja materialnega prava je pomembno, da osvojiš strukturo in formalnosti pisanja sodb. Vendar pa svetujem, da spodnje gradivo (iz obeh stolpcev) poglobljeno preštudiraš že v času pred pisnim delom. Čeprav v desnem stolpcu navedeno ne bo prišlo v poštev pri pisnem delu, pa bo zagotovo prišlo v poštev na ustnem delu, ne glede na izpraševalca. Po pisnem delu te namreč že v približno enem mesecu čaka ustni del. Če boš spodnjo literaturo že poglobljeno preštudirali, boš osnovne koncepte z vseh področij že obvladal in boš čas med pisnim in ustnim delom lahko posvetil ponavljanju odgovorov na pretekla vprašanja tvojih izpraševalcev in študiju zakonov, na katerih dajejo tvoji izpraševalci poudarek.
Relevantno na pisni del
Stvarnopravni zakonik
*V času pred pisnim delom sem prebral učbenike Kazensko pravo (Bavcon et al., 2017), Obligacijsko pravo (Plavšak et al., 2009), Stvarno pravo (Juhart et al., 2007), Dedno pravo (Zupančič in Žnidaršič Skubic, 2009) in Družinsko pravo (Novak, 2017). Če bi se učil še enkrat, bi z vidika koristnosti zame prebral le knjigi Kazensko pravo in Dedno pravo. Pri tvoji odločitvi glede branja dodatnega gradiva upoštevaj specifično znanje, ki si ga pridobil v času opravljanja prakse. Sam se opravljal prakso v odvetniški pisarni, ki se je ukvarjala izključno z gospodarskim pravom, zato so mi koristile knjige z drugih področij (predvsem kazensko in dedno pravo). Gradivo torej prilagodi glede na svoje specifično (ne)znanje. Priporočam pa, da gre za eno izmed naštetih knjig.
Sam sem za študij omenjenega gradiva porabil 4 mesece. Učil sem se 4 ure na dan, od ponedeljka do petka (vikendi načeloma prosti). Morda se sliši malo, a poudarjam, da vsaka zapisana ura predstavlja čas skoncentriranega (neto) učenja, brez pogovorov s kolegi, sprehodov do hladilnika, pregledovanja Facebooka/ Instagrama ipd.
Študij dodatnega gradiva (zakoni, članki, sodna praksa, komentarji, sodnikov informator ipd.) po mojem mnenju ni nujno potreben, saj se na ustni del z rešenimi izpitnimi vprašanji brez težav pripraviš po pisnem delu. Po mojem mnenju študij dodatnega gradiva tudi ni smiseln zaradi težav z memoriziranjem. Že pri študiju naštetega gradiva boš imeli polno glavo, če boš gradivo študirali podrobno. Če boš poleg tega študiral še ostalo gradivo, pa sam oceni, ali si ga boš sposoben zapomniti. Sam sem ocenil, da tega nisem sposoben in ostalega gradiva nisem študiral. Če bi študiral še ostalo gradivo, bi sicer imel lažen občutek varnosti, da sem predelal več gradiva. Vendar pa bi bil študij zakonov, člankov in sodb le »pavšalen«. To pomeni, da se prav posebej ne bi osredotočil na noben del ostalih predpisanih zakonov, zato v glavi ne bi ohranil prav veliko snovi, relevantne za ustni del. Morda konceptualno zasnovo zakona in področje, ki ga zakon ureja. Kot boš videl pri učenju na ustni del izpita, so vprašanja izpraševalcev zelo specifična in bistveno preveč podrobna, da bi nanje znal odgovoriti že s pavšalnim študijem zakonov. Poleg tega pa se izpraševalci načeloma osredotočajo na ožji del področja, ki ga sprašujejo, kar je razvidno iz njihovih preteklih vprašanj, zato podroben študij vseh zakonov tudi ni smiseln.
Da povzamem, če si pripravljeni “tvegati”, se lahko dobro naučiš le zgornjih 11 zakonov, saj te izpraševalci po vsej verjetnosti drugih zakonov niti ne bodo spraševali oz. bo zadoščalo znanje na podlagi odgovorov na njihova pretekla vprašanja. Če pa si večji “ziheraš” in bi vseeno rad predelal večino predpisanega gradiva, potem so povzetki zakonov s področja ustavnega, delovnega in gospodarskega prava v sklopu Paketa UČENJAK super pripomoček, ki skrajša količino, ki je potrebna, da se seznaniš z bistvom predpisanih zakonov.
Kaj pa tečaj pisanja sodb?
Ali se boš udeležil tečaja pisanja sodbe je odvisno predvsem od tega, kako si izpolnil pogoje za pristop k PDI. Če si jih izpolnil s sodniškim pripravništvom, tečaja najbrž ne potrebuješ. Po drugi strani pa kandidatom, ki ste pogoje izpolnili z delom pri odvetniku, notarju ali v gospodarski družbi priporočam, da se takšnega tečaja udeležite.
Sam sem pogoje za pristop k PDI opravil z delom v odvetniški pisarni. Sprva sem zaradi cene (v mojem času ca. 1.000 EUR) omahoval, naposled pa sem se tečaja le udeležil. (Naj res prišparam 1.000 EUR ob tem pa tvegam, da izpit padem ter ob tem podaljšam čas brez dohodkov? Vsekakor dražje od 1.000 EUR.) Udeležil sem se »PDI seminarja« in rečem lahko, da je bil tečaj zame, ki nisem opravljal sodniškega pripravništva, zelo koristen za uspeh na pisnem delu izpita. (Več kolegov mi je sporočilo, da se je udeležilo seminarja za pisanje sodb, ki ga organizira Odvetniška zbornica Slovenije. Cena je baje še enkrat nižja, njihove izkušnje pa prav tako pozitivne.) Ne bom trdil, da pisnega dela izpita ne bi mogel opraviti brez tečaja pisanja sodb. Poznam namreč kar nekaj kolegov, ki so vsi pripravništvo opravili pri odvetniku in opravili pisni del izpita brez težav, čeprav se tečaja pisanja sodbe niso udeležili. Ne glede na to, pa so se prav vsi učili po skripti, ki jo predavatelja posredujeta udeležencem tečaja. Sem mnenja, da je pisni del brez težav mogoče opraviti brez tečaja, če je primer na pisnem delu izpita relativno enostaven oziroma popravljalci niso strogi. Če pa je primer zahteven oziroma popravljalci ocenjujejo strogo, potem mislim, da boš imel s tečajem bistveno boljše možnosti, da pisni del uspešno opraviš.
Če se boš udeležil tečaja pisanja sodbe, oziroma si pripravništvo opravili na sodišču, boš načeloma že zelo dobro seznanjen s pisanjem sodb. Kljub temu pa ti na pisnem delu izpita lahko zelo koristi zbirka sodb prvo-stopenjskih sodišč. Bodisi, da se že na pisni del pripraviš tako, da prebiraš sodbe z različnimi izreki, bodisi tako, da zbirko prineseš s seboj na pisni del izpita. V slednjem primeru boš lahko iz katere izmed sodb v zbirki preveril formalno pravilnost tvojega izreka, bodisi boš uporabil (prepisal) kakšen del obrazložitve, ki pokriva tvoj primer.
USTNI DEL
Približno 2 tedna pred pisnim delom izpita boš po pošti prejel odločbo z imeni 5 izpraševalcev, ki bodo tvoje znanje preverjali približno 3-5 tednov po pisnem delu izpita. Jaz se v dveh tednih do pisnega dela ne bi obremenjeval z izpraševalci, ampak bi se pripravljal izključno na pisni del (pisanje sodbe).
Po pisnem delu boš najbrž izčrpan in brez slabe vesti si lahko vzameš kak prost dan. Sam sem si vzel dva prosta dneva, pa čeprav sem imel ustni del izpita že v roku 3 tednov.
Kot rečeno, imaš v času od pisnega do ustnega dela izpita na voljo približno 1 mesec (3-5 tednov) časa. V tem obdobju se uči toliko, kolikor ti dopušča koncentracija. Če se lahko skoncentriraš »zgolj« za 6 ur dnevno, potem nima smisla, da se poskušaš učiti 12 ur dnevno, pa čeprav to nekaterim uspeva. Po vsej verjetnosti boš s »forsiranjem« povečeval le čas za knjigami, ne pa efektivnega učenja. Sam sem imel ustni del izpita točno 3 tedne po pisnem delu. V tem kratkem obdobju sem se uspel učiti med 6 in 8 ur dnevno, vključno z vikendi.
Kot najbolj zanesljiva metoda za uspešen nastop na pisnem delu se je izkazalo učenje po preteklih vprašanjih dodeljenih izpraševalcev. Ker je literature preveč, da bi naštudirali vso, ti pretekla vprašanja pomagajo, da svoje napore usmeriš v študij tistih zakonov, za katere obstaja največja verjetnost, da te bodo izpraševalci spraševali. Obenem pa tudi vidiš, kako podrobno moraš te zakone predelati oz. vsaj kako podrobno se moraš naučiti odgovore na določena vprašanja. Izpostavil bi tudi, da se vprašanja izpraševalcev z istega področja pogosto precej razlikujejo. Pri gospodarskem pravu na primer nekateri izpraševalci dajejo poudarek na meničnem pravu, drugi na insolvenčnem, tretji na korporacijskem.
123pdi gradivo imamo načeloma pripravljenega za vsakega konkretnega izpraševalca (število teh v vsakem času variira med 170 in 200) ter ga redno ažuriramo. Ker pa na PDI-ju vsake toliko časa začnejo spraševati novi izpraševalci, se lahko zgodi, da za določenega izpraševalca kratek čas gradiva še nimamo pirpravljenega. V tem primeru ti pošljemo relevantno zbirko najpogostejših vprašanj (kazenska, civilna, gospodarska, delovna in ustavna). Po izkušnjah dosedanjih kandidatov, so se z njihovo pomočjo lahko zelo dobro pripravili na izpit. Zbirko najpogostejših vprašanj za vsako področje smo pripravili tako, da smo pregledali 15 gradiv z vsakega področja ter zbrali najpogostejša vprašanja in nanje odgovorili.
V gradivu smo sicer zbrali in odgovorili na vsa vprašanja s starega PDI foruma (ki večino časa ni več dostopen). Dodatno pa smo v gradivo vključili in odgovorili tudi na vsa vprašanja, ki so nam jih po izpitu zaupali kandidati (in ki niso bila objavljena na starem PDI forumu). Po nakupu gradiva zgolj na novem PDI forumu preveriš, ali je morda kakšen kandidat po tem, ko smo gradivo nazadnje ažurirali, objavil kakšno dodatno mnenje ali vprašanje zadevnega izpraševalca. Ker ti ni treba izgubljati časa z iskanjem in urejanjem vprašanj ter odgovarjanjem nanje, lahko ta čas posvetiš študiju relevantnih zakonov in učenju odgovorov ter si s tem izboljšaš možnost uspešnega nastopa na izpitu.
Nekajkrat so nas kandidati že povprašali, ali je 123pdi gradivo zakonito? Naj te pomirimo, 123pdi gradivo je na povsem zakonit način pridobljeno in pripravljeno gradivo. Po naših ocenah ga pri pripravi na PDI kupi in uporablja preko 80% kandidatov.
[PS: V Paketu ZASLIŠANJE za ceno treh dobiš pet gradiv. Na ta paket opozarjamo zato, ker ga je nekaj kandidatov že spregledalo in se odločilo za ločen nakup gradiva za štiri ali pet izpraševalcev. Pozanimaj se tudi, ali ti nakup 123pdi gradiva lahko financira delodajalec. Nekatere odvetniške pisarne kandidatom redno krirejo strošek 123pdi gradiva.]
V primeru, da ti v zadnjih dneh pred izpitom zamenjajo člane izpitne komisije ne paničari, saj se to zgodi velikemu številu kandidatov; kandidatom pogosto zamenjajo enega, drugim dva člana komisije. Imeli smo tudi že nekaj primerov, ko so kandidau zamenjali vseh 5 izpraševalcev, pa je izpit s pomočjo 123pdi gradiva vseeno uspešno opravil 🙂 Z nakupom 123pdi gradiva si zagotoviš, da ti v primeru zamenjav članov izpitne komisije brezplačno posredujemo gradivo za nadomestnega izpraševalca.